Skalin jesenski tabor smo začeli že v četrtek, 29. 11. in je trajal do nedelje 2. 12. 2007. Ker se dogodki lahko zelo hitro pozabijo, je prišlo v navado, da se na vsakem Skalinem taboru piše dnevnik. Vikinškega so pisali mladi Vikingi, ki jih je k temu opravilu spodbujala Sabina. Tukaj je nekaj utrinkov iz vikinškega dnevnika, v katerem ima vsak dan svoje poglavje.
»Ob 15h smo z minibusom odšli iz Fužin in malo po 17. uri bili v Čepovanu. Popili smo čaj in se razdelili v skupine. Postali smo Vikingi!«
»Pospravili smo za seboj, kar je bilo potrebno. Dokončali smo nakite. Potem smo se razdelili v dve skupini – dobili smo besedila – vsaka skupina drugačno. Nazadnje smo tudi povadili z igro, ki jo bomo zvečer igrali. Par jih je bilo neresnih, to me je motilo, ampak ok. Ko smo zvadili, smo se igrali dve igri – John marion, Le v šolo nikdar 15 min. Pred večerjo smo šli v sobo za druženje. Tam je Damjan igral kitaro, mi pa smo peli. Poklicali so nas na večerjo in jedli, kar smo »izumili«. Meni ni bilo tako všeč, zato sem jedla hrano od kosila. Spet smo vse pospravili in se dali v skupino.«
»Dan smo začeli z jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo ocenili sobe, nato pa začeli s trdim delom – šolo. Ko nam je bilo šole dovolj, smo šli ven in tam naredili plakat o Vikingih in izdelovali nakit.
Ob 7.20 smo vstali in se zrihtali in odšli na jutranjo telovadbo. Po telovadbi nas je čakal zajtrk. Pospravili smo sobe za ocenjevanje. Skoraj vsi smo dobili dobro oceno. Po ocenjevanju smo se učili. Potem smo imeli kviz v angleščini. S tem smo vadili. Bilo je zelo zabavno. Imeli smo malico. Po malici smo odšli ven se igrat igrice, potem pa smo imeli različne naloge. Pripravili smo kosilo zdaj le še čakamo, da bo do konca narejeno in na mizi.« (Nika P.)
»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo kuhali.« (Maj)
Sobota je bila na taboru prav poseben dan. Imeli smo kar veliko gostov. Dopoldne so nas obiskali skavti, ki so za nas pripravili zahtevne naloge: najprej smo morali izdelati ladjo, na kateri se je lahko peljal eden izmed članov naše skupine. Nato smo morali za napredovanje k naslednji nalogi z 10 udarci zabiti žebelj v les. Vendar žebljev ni bilo veliko – vsakega si je bilo treba priboriti v dvoboju ali zaslužiti z odgovarjanjem na vprašanja o vikingih. Podobno je bilo pri naslednjih nalogah – da smo jo uspešno opravili, smo morali mladi vikingi na enak način kot žeblje dobiti tudi vžigalice, da so lahko zakurili ogenj, krogle, da so lahko preverili, ali so naredili dober katapult in puščice, da so lahko streljali z lokom, ki so ga sami naredili iz leskovih vej. Naši mladi vikingi so se vrnili v hišo sicer premraženi, a bogatejši za znanje, kako zakuriti ogenj, narediti katapult in čisto tapravi lok.
Popoldne pa smo že dobili novega gosta, ki nas je popeljal do visoke stene. Tam nas je navezal na plezalno vrv in posamično smo premagovali svoj strah in strmo skalo. Ko pa smo se vrnili, nas je pričakala popoldanska sladica – tiramisu. Po takem dnevu verjetno ni presenetljivo, če smo dobesedno popadali v posteljo.
Nedelja je bila v znamenju zaključne slovesnosti: skupaj smo pregledali dnevnik, drug drugemu izdelali darilca, napisali lepe misli v Zlato knjižico, pospravili in čakali… čakali… čakali na avtobus.
Vikingi