14. Klarin dan mladih

Srečanje je potekalo pod geslom: Gospod, razsvetli temine mojega srca! S temi besedami je serafinski oče Frančišek na začetku svojega spreobrnjenja molil pred Križanim pri Sv. Damijanu, da bi mu Gospod razsvetlil pot, po kateri naj hodi. 

Na Klarinem dnevu se je v petek in soboto zbralo čez sto mladih. Srečanja so se udeležili tudi Frančiškovi bratje - predstavniki vseh treh vej Frančiškovega prvega reda- frančiškani, kapucini in minoriti, ter nekaj predstavnikov tretjega Frančiškovega reda. Letos so srečanje vodili v glavnem bratje kapucini.

Ker obhajamo leto Svetega pisma, so bila premišljevanja in molitve uglašene svetopisemsko: "Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi" (Ps 119,10).

V petek zvečer smo se ob 19.00 uri zbrali v veliki govorilnici sester klaris. Po veselem prepevanju nas je gost večera - prof. p. dr. Miran Špelič, OFM, v svojem zanimivem predavanju "S psalmi nekoč, zdaj in vselej" popeljal v svet psalmov. V začetku je poudaril, kako pomembna je tišina - zunanja in notranja, da Božji besedi sploh lahko prisluhnemo in da ji potem pustimo, da nas razsvetli in vodi v življenju. Psalme, ki so odlična knjiga Stare zaveze, pripisujejo kralju Davidu. Poznamo več vrst psalmov: himne, narodne in osebne tožbe, kraljevske, zahvalne, modrostne, romarske psalme, psalme zaupanja, ki izražajo najrazličnejša človekova razpoloženja. Redno so jih molili in prepevali že v stari zavezi. Knjiga psalmov je bila pesmarica za tempeljsko bogoslužje. Molil jih je Jezus Kristus - nekateri psalmi govorijo prav o Njem - in jih molimo danes, saj so psalmi glavni del molitvenega bogoslužja, uradna molitev Cerkve. Cerkveni očetje psalme razlagajo v kristološkem ključu in v njih skušajo videti odnos med Kristusom in Cerkvijo. Sv. Ambrož trdi, da so psalmi jedro in povzetek Svetega pisma ter harfa Svetega Duha. "Priti mora sveti Duh, da zaigra, da pomaga bralcu in pergamentu, da lahko zaslišimo Božji glas…"

Po kratkem oddihu smo srečanje nadaljevali v kapeli, kjer je od 22.00 zvečer do 2.00 ponoči potekala večerna in nato še nočna molitev. Večerna molitev je bila sestavljena po Frančiškovi razlagi Očenaša, ki so jo spremljali molitveni spevi, svetopisemski odlomki in trenutki tišine. Zelo ganljivo je bilo, ko je pri prošnji: "Zgodi se Tvoja volja" vsak dobil listek z Božjo besedo in po kratkem premisleku napisal prošnjo, ki jo potem položil na oltar, na katerem je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Pri nočni molitvi pa smo se pridružili molitvi matutina (jutranjic), kakor ga sestre klarise molijo vsako noč.

V soboto smo ob 08.00 začeli s hvalnicami. Po zajtrku nam je ob 9.30 gost dneva prof. dr. Maksimilijan Matjaž razlagal, kako naj "stopimo na pot - z Besedo življenja" in odgovarjal na naša vprašanja. "Pomembno je, da se odločimo, da hočemo živeti po Božji besedi, da sprejmemo Sveto pismo kot Besedo življenja, da nam postane kakor hrana, vsakdanji kruh, brez katerega ne moremo živeti. V svetu, še posebej mlademu človeku, se zdi, da vzgoja in Božje zapovedi človeka ukalupljajo, omejujejo, in to se mu upira. Toda - treba je prepoznati resnično svobodo in suženjstvo. Božja beseda je živa in ima velikansko moč; ne moremo je obvladati, vendar ji pustímo, da ona obvlada nas. Usposablja nas, da bi lahko živeli življenje zares svobodno in veselo, da bi ga izkoristili do polnosti, do konca… 'Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje' (Jn 3,16)."

"Začutila sem, kako pomembno je, da vsak dan preberem kakšen odlomek iz Svetega pisma, Božji besedi prisluhnem in si izberem stavek, ki me posebej nagovori, potem pa čez dan to poskušam v življenju udejanjiti - četudi vsak dan eno samo konkretno malenkost. Pa tudi to, da ne štejem farizejsko svojih dobrih del in se v strahu pred darovanjem in samoizničenjem ne izmikam in ne 'šparam', ampak se zaupno prepustim Bogu, Božji ljubezni, da On sam deluje v meni in po meni, tako da z Njim postajam kruh za druge. Odkrila sem to, kar sem toliko časa iskala. Zdaj upam in verjamem, da bom lahko zaživela bolj polno življenje v Bogu - z Jezusom Kristusom, Besedo življenja," je po premišljevanju kratko povzela svoja spoznanja študentka, ki se je že večkrat udeležila Klarinega dneva.

Mladi, ki smo prišli, da bi nas razsvetlila Božja Luč, smo imeli možnost za sveto spoved in pogovor s sestrami klarisami. Srečanje smo sklenili s slovesno sveto mašo. Somaševanje je vodil kapucin br. Vlado Kolenko.

Po sveti maši in kosilu so ob prepevanju naši žareči obrazi izražali veselje, "da smo prišli", da je "Bog zares velik in čudovit", da "hočemo živeti, kakor hoče Bog..."

Sedemnajstletno dekle je navdušeno pripovedovalo: "Bilo je zelo lepo. Ne, ni mi bilo nič težko. Vse mi je bilo še prekratko. Želela sem si, da bi molitev trajala še dlje. Še nikoli nisem tako dobro spala, kakor tukaj. Zakaj imate Klarin dan samo enkrat na leto? Z veseljem bom naslednjič spet prišla…"

Upam, da je tudi druge - kakor mene - prijetno prevzela obljuba sester, da nas bodo vsak dan in vsako noč spremljale z molitvijo, da bo naša pot v življenju - osvetljena z lučjo Božje besede - jasna, varna in srečna! Srčno si želim, da se bomo tudi drugo leto srečali v nazarski oazi miru, globokega, osrečujočega duhovnega veselja in ljubezni, kjer je Bog tako blizu.

Polona Zajc

<<< nazaj