Spoštovani iskalci življenja!

19. december 2008

S tem naslovom želim nagovoriti prav vse, ki bi radi živeli čimbolj polno življenje. Mladi in stari, zdravi in bolni, bogati in revni, učeni in neuki, verujoči in neverujoči, rojaki doma in po svetu: vsi iščemo življenje.



Prav božična skrivnost že skozi 2000 let odgovarja na vprašanje: od kod prihajam, zakaj sem tukaj in kam grem. Sporočilo božiča je sicer vedno enako, vendar pa je odgovor nanj vsako leto drugačen.

 

V našem času ga številni praznujejo v množičnih nakupih in obdarovanjih, v blišču in hrupu veselega decembra. Drugi se odpravljajo na zimske počitnice in novoletno praznovanje, spet drugi se veselijo lepega družinskega vzdušja, kristjani pa se želimo približati samemu izvoru božičnega praznika.

 

Kljub temu, da smo že mnogokrat obhajali iste praznike, jih vendarle vsakokrat doživljamo drugače. Kaj vse se je zgodilo v preteklem letu v našem osebnem, družinskem ali delovnem okolju! Koliko sprememb smo doživeli v našem slovenskem in evropskem prostoru! Vedno bolj nas povezujejo tudi globalna vprašanja podnebnih sprememb in kriza ekonomskega sistema, ki se je do nedavna zdel tako trden, da so mnogi nanj prisegali. Posledice bomo čutili vsi, predvsem pa najmanjši in nemočni. Vsi ti dogodki so nas zaznamovali in nas spreminjali.

 

Drugi vatikanski koncil poudarja, da je v središču vseh teh dogajanj človek, človek s telesom in dušo, s srcem in vestjo, z razumom in voljo. Vsa neravnovesja, zaradi katerih trpi sedanji svet, so povezana s tistim temeljnim neravnovesjem, ki ima korenine v človekovem srcu. Tukaj se začenjata mir in vojna, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt (Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu, Predgovor, 3/1).

 

Benedikt XVI. v okrožnici Rešeni v upanju, naglaša: »Človeka ne more odrešiti znanost. Človek je odrešen po ljubezni« (št. 36). Vendar tudi samo človeška, še tako lepa ljubezen, ni absolutna, ker jo vedno ogroža smrt. Zato človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah. Samo Bog daje upanje, ki še tako temno noč razsvetli z lučjo novega življenja in veselja. Življenje je dar, ki si ga nismo izbrali sami, ampak nam je zastonjsko podarjeno.

 

To je veselo oznanilo božične skrivnosti. Bog je Ljubezen in se je v Jezusu sklonil k človeku. Rojstvo Božjega otroka v bornem hlevu je zagotovilo vsem in vsakomur, da z njim lahko zaživi v polnosti in se v ljubezni podarja drugim. Sprejmite ga in zmogli boste, kar ves svet ne zna: nasmehniti se sred' gorja.

 

Vesel Božič in srečno novo leto 2009 vam voščim iz srca!

 

msgr. Alojz Uran
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik SŠK

 

<<< nazaj