NOVOLETNO ROMANJE ZA MLADE V MEDJUGORJE

6. januar 2007

Staro leto. Svet se izgublja v hrupu brezglavih zabav. Mnogi mladi v teh urah iščejo potešitve svojih hrepenenj v omami, begu iz boleče resničnosti … Nekaj tisoč srečnežev pa v Medjugorju zaključuje leto z Gospodom. Nekaj tisoč nas je v tej noči Doma. Pri Mamici. Tudi okrog 50 mladih, ki smo se na to romanje podali na povabilo Jezusove straže.



V zgodnjem jutru 30. decembra se je naš avtobus polnil s prtljago, potniki in pričakovanji. V prepletu pesmi, molitve in spoznavnih klepetov je pot nenavadno hitro minevala. Že prvi večer smo doživeli tri velika znamenja Medjugorja: rožni venec, sveto mašo in adoracijo pred Najsvetejšim. Doživetja, ki spravijo srce na kolena, ko vidiš, kako tisoči ljudi vseh starosti in narodnosti klečijo v popolni tišini! …

 

Zadnji dan leta je v pestrem programu bliskovito mineval. Med potjo na Crnico smo Mariji izročali svoje rane in prosili za ozdravljenje. Moč Gospodove ozdravljajoče ljubezni smo lahko začutili v pričevanjih fantov iz skupnosti Cenacolo. Popoldne smo se odpeljali v Široki Brijeg, kjer nas je sprejel, nas nagovoril in z nami ter za nas molil p. Jozo Zovko – duhovnik, ki je v času začetka prikazovanj župnikoval v Medjugorju.

 

 


 Foto: Slavko Činkelj


Zadnji večer v letu 2006 smo lahko občudovali veličino dela s. Elvire, ki je zasnovala skupnost Cenacolo. Dekleta in fantje, ki so v skupnosti na novo zaživeli, so pripravili žive jaslice. Solze ganjenosti so sijale v mnogih očeh, ko smo se zavedali, da so ta tako globok, radosten, veličasten ples zahvale pripravili nekdanji izgubljenci, narkomani, odpisani v očeh sveta. Hvala za s. Elviro, Gospod! In za vse brate in sestre, ki so Te (ali Te še bodo) našli po njenem delu …

 

 


 Foto: Slavko Činkelj

 

Veličastno opolnoči zadoni pesem zvonov. In radostna so srca, ko desettisoči prepevamo: »Jezus, Gospod moj živi! On res živi, On živi!!!« … Med prijatelji sem! Sprejeta sem! Greje me toplina njihove bližine. Luna se nam smehlja z neba. Mrzlo je, a v srcih taka ljubezen … Ne »srečnega pa zdravega« – MIRU in BLAGOSLOVA zaželimo drug drugemu za novih 365 dni. Eno smo, eno v Njem! Plešemo, rajamo, slavimo Gospoda – vsa Evropa, in glej, tam še glasni mladi Izraelci, pa skupina Korejcev … Ni potrebe po alkoholu in omami, naše veselje izvira iz čudovitega dejstva, da smo objeti od naše Mamice našli, kar išče vsako človeško srce: izpolnitev tistih najglobljih hrepenenj po nežnosti, bližini, čistosti, lepoti, ljubezni …

 

 


 Foto: Slavko Činkelj

 

V jutru novega leta smo se podali na Križevac. Če smo na poti na Crnico molili zase, za ozdravljenje naših ran, so bili tokratni molitveni nameni usmerjeni široko v svet: za evangelizacijo mladih, za nove duhovne poklice ter za svetost družin smo prosili. »Kaj mi je prineslo minulo leto?« pa smo razmišljali po poti s hriba tolikih milosti. Naš zadnji skupni večer nas je zbral v molitvi večernic in čudovitih trenutkih duhovnikovega blagoslova in polaganja rok na vsakega izmed nas. Kakšna Lepota je videti duhovnika moliti za mlade. Kakšna veličina Cerkve se skriva v tem!!!

 

 


 Foto: Slavko Činkelj

 

V jutru odhoda nam je bilo podarjeno še eno milostno presenečenje: na naš avtobus nas je prišla obiskat vidkinja Vicka. Njene sijoče oči, žar, s katerim je govorila, njena molitev … in romarji v solzah. Ne, ta žena si ne izmišljuje …

 

 


 
Foto: Slavko Činkelj

 

Eni v mogočnem slavljenju, drugi v solzah, tretji globoko zamišljeni, vsi pa hvaležni Mariji za povabilo smo zaključili romanje na avtobusu z našimi pričevanji. ALELUJA!!!

 

Avtorica: Alenka M.

 

<<< nazaj