"Ko mislimo, da je že vsega konec, se pravzaprav šele začne"

17. marec 2008

V želji, da bi nekoliko bolje razumeli Jezusov nauk, smo farani dolenjevaške in ribniške župnije 9. in 15. marca 2008 v ribniškem gradu pripravili uprizoritev Kristusovega trpljenja in s tem tudi drugim skušali pomagati, da bi začutili moč neizmerne Božje ljubezni, ki žrtvuje vse, da bi nas rešila.



Če bi šli na ulico kakšnega velikega mesta in povprašali ljudi, kaj jim v življenju veliko pomeni, bi bili odgovori približno enaki: napredovanje v službi, uspehi na različnih področjih, denar, ugajanje »vladajoči eliti«,… Naleteli pa bi tudi na ljudi, ki se jim vse to zdi preveč minljivo in plehko, saj ne pomaga pri krepitvi odnosov med nami, pri širjenju optimizma, veselja do življenja, unikatnosti, miru v nas, ljubezni do bližnjega,…

 

 


Foto: Arhiv Pasijona

 

 

VIDEO IZBOR: MLADI IN PASIJON V RIBNICI

 

 

Še dobro, da je takih ljudi, ki si znajo prisluhniti in zaznati globino stvari, veliko tudi v dolenjevaški in ribniški župniji. Kako to vemo? Približno 130 »takomislečih« prostovoljcev se je namreč odločilo, da je letošnji postni čas kot nalašč za uresničitev veliko bolj pomembnega cilja, kot so cilji večine naših sodobnikov: Bolj se zavedati žrtve Božjega Sina in Božje ljubezni in se truditi, da bi ljubili, kakor On nas ljubi.

 

 

Foto: Arhiv Pasijona

 

 

Priprave na Pasijon 2008 so se začele konec januarja, ko smo se na povabilo k sodelovanju odzvali možje in žene ter otroci, pripravljeni pomagati, dati delček sebe in pri tem mnogo dobiti. Porazdelili smo se v posamezne sektorje oziroma skupine, kjer smo se najbolje »našli«, te pa smo vodili tako imenovani koordinatorji. Na koncu je naša ekipa izgledala nekako takole:

 

 

Foto: Arhiv Pasijona

 

 

- 59 igralcev
- 2 pevska zbora: Mladinska glasbena skupina I.K.S. in Župnijski pevski zbor Ribnica
- 4 instrumentalisti
- 6 solistov
- 4 šivilje
- 8 scenskih delavcev
- 20 članov tehnične ekipe
- 17 koordinatorjev

 

 

Foto: Arhiv Pasijona

 

 

Najprej so se posamezni sektorji sami zase o vsem natančno dogovorili: »scenci« so napravili lepo sceno, šivilje domiselne kostume, igralci so se vživeli v čas pred 2000 leti, glasbeniki pa so pripravili ustrezno glasbo. Temu so sledile skupne vaje. Ponavadi smo se dobivali v gradu, vendar smo bili zelo odvisni od vremena in smo zato imeli na razpolago tudi dvorano v župnišču. Vaje (bolje - druženje ob koristnem delu) so bile nabite s čustvi, saj je težko ostati ravnodušen, ko si predstavljaš, da se je vse to, kar »vadimo«, v resnici zgodilo. Jezusovo trpljenje, rane, jok jeruzalemskih žena, vpitje ljudi,… vse to je tako blizu tebe, da se začneš zavedati, da niso Kristusa pribili na križ samo enkrat, ampak da mu mi, taisti križ, s svojimi grehi in slabostmi nalagamo vsak dan znova. Zdi se, kot da je Gospod umrl zaman… Ali je res?

 

 

Foto: Arhiv Pasijona

 

 

Glede na odzive gledalcev, ki so prišli 9. in 15. marca zvečer v ribniški grad, lahko rečemo, da ni malo ljudi, ki so jih trenutki v življenju judovskega kralja pred križanjem, ganili. Mogoče celo vplivali na njihov odnos do Stvarstva, do Boga. In prav Njemu se moramo tudi zahvaliti, da je poskrbel, da je na dan predstavitev vreme vzdržalo. Tako je Pasijon – preplet dramske igre in glasbe, ki je poudarila dramatičnost, žalost ali pretresljivost dogajanja – minil tako, kot smo si ga zamislili.

 

 

Foto: Arhiv Pasijona

 

 

In vendar – ne bi nam uspelo, če ne bi obstajali ljudje, ki so nesebično priskočili na pomoč – tudi oni so zaslužni, da smo trpljenje Odrešenika približali ljudem.

 

 

GALERIJA

 

 

Upamo, da ste tudi preko Pasijona ugotovili, katere stvari so resnično vredne in si zapomnili zapoved Njega, s katerim se vse začne in vse konča: »Kakor sem jaz vas ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.«

 

Več podrobnosti in slikovnega gradiva si oglejte na www.ribniskipasijon.si, kjer lahko z nami delite svoje mnenje, kritike, ideje, predloge,…

 

Sara Prelesnik
v imenu sodelujočih pri Pasijonu

 

 

<<< nazaj