Don Bosko fest

28. april 2010

Salezijanski duh in karizma zares živita. To so letos mladi, s pomočjo salezijancev in sester Marije Pomočnice, že 4. leto zapored dokazali.

Anima, duša, ki živi in deluje v vsakem pravem animatorju, je prišla polnit baterije in se veselit na Don Bosko fest 2010.

10. aprila 2010 smo se na Rakovniku v Ljubljani, na festivalu salezijanskega mladinskega gibanja, zbrali vsi tisti, ki nas Don Bosko povezuje in navdušuje v vsakdanjem življenju, pri delu z mladimi, na oratorijih ali pri delu v župniji.

 

 

Foto: Miha Zajc

 

Nasmehi in objemi so začeli napolnjevati dvorišče pred rakovniško cerkvijo že ob 10. uri zjutraj. Ko smo drug drugemu, še posebej pa tistim, ki jih nismo videli že dolgo časa, podarili vsaj en objem in en nasmeh, smo se zbrali v cerkvi, kjer nas je vesela druščina animatorjev pred oltarjem že začela ogrevati. Zadonele so vesele aleluje in mladinske pesmi. Kar tam po klopeh smo malo vstali in zaplesali. Ko je bila cerkev polna in mi dodobra ogreti, se je začelo zares.

 

 

Foto: Miha Zajc

 

Pevsko smo bili že pripravljeni, manjkala je še globlja vsebina. In prav vsebinski uvod nam jo je spretno pričaral. Glavni junak letošnjega festivala se nam je predstavil v kratkem filmu in zgodbah, ki so jih pripovedovale razne stvari, čevlji, kovček, sonce, pajek…, o Mihaelu Rui. Bil je eden prvih dečkov, s katerim je don Bosko delil sanje o družbi salezijancev. Don Rua je bil poseben fant in tudi don Bosko je to vedel, zato mu je predlagal, da si vse delita na pol. Vse veselje, odgovornost in bolečino. Mihael je to sprejel, kot kasneje tudi vse ostale funkcije, ki mu jih je zaupal don Bosko. Postal je ravnatelj nedeljskega oratorija, duhovni voditelj družbe, kasneje pa tudi vodja prvega salezijanskega semenišča izven Torina in ne nazadnje tudi prvi don Boskov namestnik.

Bolj od vseh odgovornosti, ki jih je sprejel, nas je navdušilo njegovo sprejemanje in vera. In delitev na pol. »VSE/2=svetost x svetost« (svetost na kvadrat) je bilo geslo letošnjega Don Bosko Festa. In komaj smo čakali, da v nadaljevanju dneva izvemo kaj ta formula sporoča nam.

Če nas je vsebinski uvod nekoliko spomnil ali pa nam čisto na novo predstavil don Ruo, smo ga kasneje skozi sveto mašo še bolj začutili. Tam nam je njegova karizma spregovorila preko uvodov, da smo res dojeli, da deliti na pol pomeni izročati vse kar delamo v Gospodove roke. Storiti vse kar je v naši moči, s srcem, in zaupati v Njegovo pomoč.

Sveta maša je bila tako nekaj posebnega zaradi Rue, vseh mladih in pa tudi zaradi posebnega dogodka. Med salezijance sotrudnike so namreč sprejeli dve novi članici. Karmen in Špela sta se pogumno odločili, da bosta še poglobili svoja prizadevanja za delo z mladimi in pred Bogom obljubili, da bosta živeli salezijanskega duha po don Boskovih načelih in zgledu svete Marije Dominike Mazzarello.

 

 

Foto: Miha Zajc

 

V pridigi nas je Marko Košnik navdušeno nagovoril. Učil nas je animatorske matematike preko različnih formul in nas povabil naj bomo namesto generacija X ali Q, rajši generacija DB (Don Bosko) in kot animatorji rastemo in navdušujemo druge mlade. V svoji animatorski službi naj bomo predvsem pristni učenci in navdušeni apostoli mladih. In prav gotovo bo še dolgo v nas odmevala spodbuda: »Ponesite evangelij mladim!« Zagotovo mu bomo poskušali slediti in tako kot don Rua z Gospodom deliti svoja občutenja, svoja prizadevanja, bolečine in veselje.

 

 

Foto: Miha Zajc

 

 

Po sveti maši smo se razkropili po delavnicah. Organizatorji so odlično pripravili sklop delavnic, upoštevajoč starostne razlike in razlike v izkušnjah animatorjev, ki so prišli na »fest«. Tisti, ki jih je pestilo vprašanje kdo so, še mladostniki ali mladi odrasli in kaj ta prehod pomeni, ali pa so se znašli pred težkimi odločitvami, so se našli v delavnici Katarine Kompan Erzar; Jaz sem za!.

 

 

Foto: Miha Zajc

 

 

Tisti, nekoliko mlajši animatorji, ki se še iščejo in sprašujejo ali so njihovi pogledi obrnjeni v pravo smer, v prave ljudi in podobe, so znanje in nasvete črpali v delavnici Jožeta Gornika; Lepo je biti ovčka. Mladim, ki si želijo stati na pravem bregu, a se vedno znova znajdejo nekje vmes in ki so večkrat nesrečni, kljub temu da imajo vse kar hočejo, je odgovore in spodbude delil Klemen Svetlej v delavnici Ne bodimo mlačni!

 

 

Foto: Miha Zajc

 

 

Tistim malo bolj starejšim in izkušenejšim, ki delajo z mladimi v različnih skupinah in se sprašujejo o vidikih vzgoje, pravi disciplini in kako pravila približati otrokom, je nove možnosti in predloge ponudil Janez Vodičar v delavnici Don Boskova vojska. Nekateri pa so si sredi vsakdanjega vrveža in animatorskih zadolžitev zaželeli predvsem izvedeti, kako lahko vsak dan živiš salezijansko duhovnost. Tukaj so se našli predvsem študentje in mladi v poklicu, ki želijo na globok in zavzet način živeti salezijanskega duha v vsakem trenutku.

 

 

Foto: Miha Zajc

 

Delavnice so bile zares delavnice in ne le predavanja. Mladi animatorji smo se tokrat prepustili, da so nas izkušeni predavatelji animirali in nas tako preko nagovora, kot tudi z zanimivimi nalogami pripeljali do odgovorov in rešitev, ki nam bodo pomagali pri našem delu in nas izgradili v še boljše animatorje.

Po končanih delavnicah, smo se še enkrat vsi zbrali v cerkvi. »Vse delimo na pol« je bilo osrednje sporočilo celotnega dne. V zaključku prvega dela festivala je vsak od nas začutil, da je pomembno, da delimo z Gospodom in don Boskom naša prizadevanja v delu z mladimi. A pri tem ne smemo pozabiti na don Boskov rek: » Stori kar moreš. Bog pa bo storil še to, kar ti ne moreš storiti.« in kot nam je na koncu svetoval inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj se moramo znati izročati tudi Mariji Pomočnici. Podelil nam je še njen blagoslov in že smo bili pripravljeni na nadaljevanje »fešte«.

 

 

Foto: Miha Zajc

 

 

Naše duše obogatene z znanjem in novimi duhovnimi močmi je po intenzivno doživetem dopoldnevu, ki se je že začel prevešati v popoldan, telo spomnilo, da rabimo tudi malo neduševne hrane. Zato so nas organizatorji razveselili z odličnim piknikom. Poleg hrane smo se posvetili tudi športnim dejavnostim na rakovniškem dvorišču. Klepetali smo, se smejali, peli in v zabavnem srečelovu darovali za Angolo.

Dan je bil zagotovo prav za vsakogar polno doživet in zato se že veselimo naslednjega Don Bosko Festa.
Polona Mihevc

<<< nazaj