SIMBOLI

4. april 2008

Simboli so predmeti ali liki, ki imajo poleg svojega osnovnega pomena še drugoten pomen. Simboli so lahko dogovorjeni (npr. črke, matematični simboli, kemijski simboli, stavčna ločila, glasovni simboli …), lahko so obče sprejeti (državni, verski in ideološki simboli), lahko so pa povsem osebni simboli.

Glede na zunanjo podobo delimo simbole na:

- grafični simboli (grafična znamenja; črke, številke, prometni znaki ...)

- fitomorfni simboli (rastline: lilija, vrtnica, jabolko …)

- zoomorfni simboli (jagnje, orel, lev …)

- antropomorfni simboli (ljudje: pastir, policaj, temnopolti …)

- simboličen prizor (Dejanje ali dogajanje z literarno podlago. Tudi prizori, ki predstavljajo npr. nauk; trgatev pitje živali iz vodnjaka življenja – vstajenje v večno življenje. Ločevanje ovac od koz – poslednja sodba... Parisova sodba – izbira med tremi načini življenja, Martin Krpan)

 

 

Foto: RMS

 

 

Med katoličani poseben status zavzemajo obče verski in biblični simboli. Poglejmo jih nekaj:

KRIŽ predstavlja Božjo ljubezen, ki je šla vse do konca in nas na križu odrešila. Predstavlja odrešenjsko delo Boga, ki je križanje kot način sramotne smrti, spremenil ob velikonočnem vstajenju v znamenje veselja in odrešenosti. Ko pokrižam sam sebe, izpovedujem pripadnost Križanemu in se odpiram Božjim darovom, ki jih je Kristus zaslužil s svojo smrtjo na križu, ter sprejemam svoje vsakdanje križe.

 

 

Foto: RMS

 

 

VODA v vsakdanjem življenju pomeni življenje, pa tudi smrt in uničenje ob poplavah. Z vodo odstranjujemo umazanijo in vzpostavljamo čistočo. Pri krstu nas opozarja, da Bog daje krščencu novo, božje življenje, da ga očiščuje grehov. Stari, grešni človek »utone« v krstni vodi, da potem iz njega vstane novi - Božji otrok.

SVEČA ima moč, da prežene temo, z njo pa tesnobo in strah. Plamen, ki je miren in nemiren, nas spominja na dneve brez pretresov in na dneve stisk in bolečin. Goreča sveča použiva samo sebe, kakor da jo oddana svetloba in toplota povsem izčrpata. S tem opominja človeka naj se razdaja drugim, s tem ko izrablja samega sebe. Najlepši zgled je Jezus, zato je sveča postala simbol Kristusa, in sicer vstalega. Prav tako z nenehnim plamenom ponazarja stalno dvigajočo se molitev k Bogu.

GOLOB je v antiki ponazarjal ptico, skrivnostno povezano z božanstvi in bil pogosto tudi njihov glasnik. Ponazarjal je človeško dušo ter značajno čistost, zvestobo in prijaznost. V stari zvezi ima spravno vlogo v pripovedi o vesoljnem potopu. Poznejša judovska izročila so ga enačila z Izvoljenim ljudstvom in Božjim duhom. Prav tako so jih gojili reveži. Bil je edini ptič, ki so ga lahko darovali kot dar očiščenja ali kot dar revnih, zato so jih prodajali v tempeljskem preddverju. Golob je bil podoba preprostosti, čistega mišljenja. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba prišel nadenj, zato je simbol Svetega Duha, ki se od Očeta z ljubeznijo spušča na zemljo in je njegov glasnik.

 

RIBA je med prvimi krščanskimi simboli. Grški prevod je »Ihtis«, kar obenem predstavlja začetnice besedne zveze »Jezus Kristus, Božji Sin, Odrešenik«. Zgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo.

KRUH, kot osnovno živilo, simbolizira življenje, saj človeka ohranja in krepi. V Svetem pismu je oznaka za vse tisto, kar je potrebno za življenje. Komur primanjkuje kruha, primanjkuje vsega (Am 4,6). Jezus si kruh in vino izbere za zakramentalno prebivanje med ljudmi. Skupno lomljenje kruha je tako postalo znak povezanosti z Gospodom in izraz tesne medsebojne skupnosti.

Ribniška mladinska skupina

 

 

Foto: KŠC Sinaj

 

 

Kruh je vsaj zame zelo močan simbol. Toda tokrat bi rada stopila korak dlje in se ustavila ob lomljenja kruha, kakor je opisano v Lukovem evangeliju: »Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala.« (Lk, 24, 30-31).

 

Ko je kruh pečen, je namenjen temu, da se ga poje. In mora se razlomiti, saj ni namenjen temu, da se ga postavi v kot, kjer bo splesnel ali pa se posušil.

 

Učenca sta Jezusa prepoznata po lomljenju kruha. Če naj bi neko dejanje postalo značilno, tako da po njem lahko spoznamo in prepoznamo kakšnega človeka, mora povzemati celo njegovo življenje.

Lomljenje kruha je dejanje nekoga, ki ne nosi hlebca v svoja usta, brezbrižen za lakoto drugih, nekoga, ki ne plane na svoj krožnik, drugi pa naj se sami znajdejo. To je dejanje nekoga, ki misli tudi na druge in ne le nase, ki deli z drugimi, ki razdaja.

 

Ampak da se človek razlomi, mora biti za to dovolj zrel, če ne je lomljenje preveč boleče in nekoristno. Vzemimo na primer oreh. Če ga odlomimo, ko je zunanji ovoj še zelen, se sok cedi iz odlomljenega oreha in »joče« tudi veja, na kateri je rasel. Ko olupimo to zeleno ovojnico, najdemo pod njo trdnejšo, ki jo razlomimo, vendar je jedrce neokusno, ker ni zrelo. Če pa počakamo do jeseni, da sad dozori, ga bomo odtrgali z lahkoto, zunanji ovoj se bo odluščil in oreh bomo lahko uporabili za novo sadiko ali pa bomo jedrce pojedli.

 

Dejanje lomljenja kruha, ki je tako vsakdanje, tako preprosto in tako izredno, je Jezus vedno ponavljal svojim učencem. Naj tudi nam pomaga doumeti, da nas svet lahko prepozna kot Njegove prijatelje le po življenju, ki je lomljenje kruha.

 

Lomljenje kruha je simbol našega življenja. Če živimo le zase, smo kot hlebec kruha, ki ga je nekdo postavil v kot, kjer se je posušil. Če pa ga je razlomil, se je nekdo nasitil, dobil pomoč, sočutje in podporo. Za to pa moramo biti dovolj zreli, sicer od razlomljenja ni nobenega dobrega sadu, temveč le jok, bolečina in žalovanje za nedoživetim.

Irena (KŠC Sinaj)

 

 

Foto: RMS

 

 

Meni osebno so simboli oz. simbolika zelo všeč. Pravzaprav so sila posrečena zadeva =) Njegova naloga je, da je prepoznaven in predstavlja točno določeno stvar – zaobjame neko široko področje in ga servira populaciji. A obenem dober simbol še vedno dopušča domišljiji, da malce zaplava. Ravno to je tisto, kar mi je pri simboliki všeč.

V morju simbolov sam dajem prednost krščanskim simbolom. Prednjačijo pa: križ, ki ga sam tudi nosim okoli vratu, sveče, ki sem jih kot otrok vedno gledal kot »pijan« ter riba, ki je tudi simbol domačega kraja.
Alen (Ribniška mladinska skupina)

 

 

Foto: RMS

 

Naše življenje prekipeva od vseh barv, vzorcev in ostalih znamenj,  ki nam krojijo življenje. Kamorkoli se ozremo lahko opazimo najrazličnejše simbole, ki hote ali nehote vplivajo na naš vsakdanjik.

Že v starih civilizacijah so ljudje poznali simbole, saj so se z njimi sporazumevali. Prve pisave so bile izpeljane iz različnih znakov, ki so označevali besedo ali besedno zvezo. Skozi vso zgodovino nas spremljajo grbi plemiških družin, ki so simbolizirali mogočne rodbine. V obeh svetovnih vojnah so bili simboli držav ključnega pomena za razlikovanje med pripadniki gibanj. Iz sedemdesetih let naprej poznamo nove simbole, ki označujejo punk, mir,  svobodo in podobno. Ta gibanja  še danes označujejo pripadnike različnih družbenih gibanj.

 

 

Foto: RMS

 

 

Na svetu je poplava simbolov. Tako si na primer nekateri ljudje  že navsezgodaj zjutraj oblečejo barvo, ki bi jim tisti dan najbolj pristajala. Tako ljudje, ki nosijo svetlejše barve, veljajo za pozitivne in vesele ljudi. Medtem,  ko tisti  ki so ljubitelji temnih to so predvsem črnih in sivih odtenkov veljajo za melanholične ljudi, ki radi ostanejo neopaženi. To pa seveda ne velja za vse, saj nekaterim barve oblačil ne pomenijo nič bistvenega.

 

Barve so pomemben simbol tudi v religijah. Tako poznamo vijolično kot barvo krščanstva, rdečo barvo islama, v rumeno in oranžno so odeti kitajski verniki, in še veliko jih je, kateri si izberejo barvo, ki jih bo zastopala v svetu.

 

 

Foto: RMS

 

Zraven barv poznamo tudi najrazličnejše napise, oznake in znamenja. Del teh je tudi vsem dobro poznan krščanski križ, islamski mesec, budistični šesterokotnik…  Poleg verskih poznamo tudi vsakdanje simbole kot so rdeče srce, ki ponazarja ljubezen, dva prstana, ki ponazarjata zakonsko zvezo itd. Doba računalnikov je svetu prinesla spet nov spekter simbolov, s katerimi se ljudje sporazumevajo na medmrežju.

Si predstavljate cesto brez opozorilnih znakov?  Brez kakršnega koli prometnega znaka ali simbola, ki bi nas usmerjal? Na svetu bi vladal kaos.
Simboli so dobrodošli v naši sredi, saj nam olajšajo življenje in so lahko ključnega pomena pri življenjskih situacijah.

Mojca Kramberger, 3. d (Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška)

 

 

Foto: RMS

 

 

Simboli so vse okrog nas, pa jih pogosto sploh ne opazimo, se jih ne zavedamo. Že kot majhni smo po travnikih iskali štiriperesne deteljice in pikapolonice… V osnovni in srednji šoli ni noben zvezek ostal brez srčkov, rožic ali sončkov… Nato smo začeli z uporabo strokovnih simbolov s posamezne stroke…

Ali sploh še kdo pošlje SMS ali mail ne da bi v besedilo vključil tudi katerega od smeškov? Kolikokrat se zalotimo, da med predavanji, učenjem, čakanjem pri zdravniku, na avtobusu,… začnemo risati/kracati na papir, ki nam pride pod roko? Najpogosteje nastajajo najrazličnejši simboli: srčki, hišice, rožice, sončki, križci,…

Tudi vsak posameznik je lahko simbol nečesa. Nekdo je poosebljeno veselje, drugi poosebljeno zlo, spet drugi poosebljen optimizem, … Kakšen simbol pa sem jaz? In ti?
Helena (Ribniška mladinska skupina)

 

 

Foto: RMS

 

 

Zdi se mi, da so simboli zelo pomemben del našega življenja in da jih srečujemo na skoraj vsakem koraku. Mene je simbolika prevzela takrat, ko sem začela obiskovati verouk, kjer sem spoznala krščanske simbole, ki so mi poleg simbolike umetniških del še danes najljubši. Neverjetno se mi zdi, koliko lahko z enim samim predmetom, besedo, sliko povemo, všeč pa mi je tudi to, da se po njih (simbolih) lahko prepoznamo (npr. skavt=rutka, kristjan=križ…). Vedno znova se navdušujem nad stvaritvami slikarjev, kiparjev…, ki z eno samo podrobnostjo dajo gledalcu vedeti, koga so upodobili, če se opazovalec seveda na simboliko spozna in lahko »namige« ustvarjalcev prepozna.

Sara (Ribniška mladinska skupina)

 

 

<<< nazaj