Podaj MI Roko

6. november 2006

IN SKUPAJ BOVA ŠLA ZA GOSPODOVO BESEDO!

 

Letos že dvanajsto leto zapored se cela Slovenija s srečanji PODAJ MI ROKO pridružuje molitvi za mir na svetu. Pobudnik te molitve je bil papež Janez Pavel II., ki je 27. 10. 1986 povabil v Assisi, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega, predstavnike različnih verstev in so skupaj molili za mir. Tako ta molitev obkroža svet letos že dvajsetič!. Pokojni papež je še dvakrat ponovil ta dogodek – med vojno na Balkanu in po terorističnem napadu v Ameriki.



Sveti Frančišek je bil velik borec za mir in tudi Frančiškova mladina se po njegovem zgledu trudimo širiti okoli sebe mir. Mir, ki prihaja z Jezusovimi besedami in po njegovi ljubezni. Tako so se letos molitvi po Sloveniji pridružili v Ptuju, Vipavskem Križu, Novi Cerkvi, Celju, Mariboru, Ljubljani in v Sostrem pri Ljubljani. Vsak je lahko našel nekaj zase - od celonočnega bdenja, uličnih misijonov, festivalov, ...  Vsepovsod pa nas je Jezus nagovarjal z istimi besedami: Mir z vami!

 

 

LJUBLJANA

 

V Ljubljani smo se podali na ulice. Kar takoj? Ne, brez Jezusa se ne gremo! Ob petih popoldn smo se zbrali pred stolnico, uglasili kitare in načrte. Nato pa v stolnico, kjer nas je sprejel župnik. Počastili smo Najsvetejše  s pesmijo, tihoto, litanijami in psalmi. Trenutki prepustitve Tvoji besedi - temi letošnjega srečanja. S pesmijo na ustih in Božjo prisotnostjo v srcih smo se odpravili čez tržnico na Čevljarski most in Kongresni trg. Nato pa mimo Maximarketa in Konzorcija proti pravoslavni cerkvi. 

 

 


Foto: FRAMA

 

Gotovo je pisana druščina mladih in v različne redovne obleke oblečenih redovnikov in redovnic s kitarami v rokah privabljala pozornost. In poglede. Začudene, naveličane, čakajoče, izzivajoče…sto odtenkov. Tisti najbolj radovedni in naključni so dobili še svečko z razlago in spodbudo.


Pravoslavna cerkev. Letos je bil sicer g. paroh zadržan, kot vedno pa so nas čakala odprta vrata. Tako smo v duhu povezani z vzhodnimi  brati molili za mir.

 

 

Foto: FRAMA

 

Pot nas je vodila naprej do evangeličanske cerkve. Tu nas je sprejel g. pastor in pripravil nagovor na temo Tvoja beseda, kot vedno prepreden s citati iz Svetega pisma. V poznavanju le tega so nam morda lahko zgled. Po že temni Ljubljani smo se vračali proti frančiškanski cerkvi na tromostovju, kjer smo sooblikovali študentsko mašo. In s Frančiškovimi študenti  molitveno uro po maši. V obiki televizijske oddaje. Plaz besed nas dan za dnem zasipa. Besede bruhajo od vsepovsod: reklame, mediji, ljudje, ki so z mano. Vznemirijo nas, lahko obogatijo ali ranijo, raztresajo ali združujejo. Katera je Tvoja? Ti bivaš v rahlem, tihem šepetu. Kjer je doma nežnost in mir.


…in kjer sta dva ali trije zbrani v tvojem imenu. Bilo nas je veliko več kot trije, zato smo srečanje nadaljevali in končali v sproščenem vzdušju ob prigrizku.

 

 

PTUJ

 

Ob pogledu na vsakodnevna poročila lahko vidimo, da so novice vedno bolj povezane z nemiri in vojnami v svetu. Vedno bolj je iz njih razvidno sovraštvo in jeza vpletenih strani. Vsi tisti, ki imamo srečo in opazujemo te stvari iz varne razdalje se zavedamo, da sami nimamo možnosti narediti velikih stvari, ki bi izboljšale nastale razmere, toda vsak od nas lahko začne s majhnimi koraki k širjenju mira med ljudmi.

Nekaj izmed takšnih korakov je bilo narejenih v soboto 28.10. na Ptuju. Mladi iz ptujskih in nekaterih okoliških župnij so to sobotno dopoldne namenili širjenju zavesti o potrebnosti miru v sodobnem času. Z jutranjo molitvijo v cerkvi sv. Ožbalta, kjer so prosili da bi to njihovo zavest o miru sprejelo čim več ljudi, se je tako začelo že sedmo tovrstno »potovanje« po mestu Ptuj. S simboličnimi svečkami in s knjižico, v kateri je bil izbor evangeljskih odlomkov so skušali, to idejo o miru, prenesti na čim več prebivalcev mesta Ptuj, ki so jih srečali na svoji poti. Med potjo so se večkrat ustavili in zbranim ljudem prebrali poslanico, v kateri so ljudem pojasnili vzrok njihovega petja in veselja, ki sta jih spremljala po ptujskih ulicah. Pred mestno hišo se jim je pridružil tudi župan mestne občine Ptuj, g. Štefan Čelan, ter tudi sam izrazil svojo podporo takšnim projektom, ki širijo vrednote, ki počasi vse bolj izginjajo v zavesti ljudi. Tako so se počasi približali cerkvi sv. Jurija, kjer so s sklepno molitvijo končali svoje poslanstvo.


To njihovo dejanje ni prineslo omilite razmer v svetu, nobena vojna se ni končala zaradi tega, toda že dejstvo da so začeli širit takšno zavest, je lep obet za prihodnost, ko bo morda takšna zavest preplavila tudi tiste ljudi, ki lahko ustavijo ali vsaj pomagajo ustaviti tragedije, ki so posledica vojn in nemirov v svetu.

 

 

Gospod Jezus Kristus,
ohrani te mlade v svoji ljubezni.
Stori, da bodo vonjali tvoj glas
ter verjeli temu, kar govoriš,
kajti samo ti imaš besede večnega življenja.
Nauči jih, kako naj izpovedujejo svojo vero,
kako naj podarjajo svojo ljubezen,
kako naj drugim podarjajo svoje upanje.
Naredi jih za prepričljive priče tvojega evangelija
v svetu, ki tako zelo potrebuje tvoje milosti,
ki prinaša odrešenje.
Papež Janez Pavel II.

<<< nazaj