KŠC Sinaj v Italiji

14. maj 2007

Odločitev, da se pridružim skupini, ki gre za prvomajske praznike v južno Italijo, je padla v zadnjem hipu, a ni mi žal, saj smo se imeli bolje, kot bi si lahko predstavljal. Prav vsak je bil nekaj posebnega, ter je tako prispeval svoj delček mozaika k našemu skupnemu druženju.
Da smo bili prava skupina, se je pokazalo že med vožnjo, ko je prav vsak sodeloval na svoj način:

Pater Milan je z občutkom sukal volan in nas vozil v pravo smer. Vilma je kopilotirala ter patra usmerjala po pravi cesti, včasih pa sva ji priskočila na pomoč tudi Sandi in jaz. Martina Š. je skrbela, da so naši fotoaparati lahko pridno škljocali. V zadnji vrsti pa nas je zabaval "Kitka bend", katerega člani so Monika, Peter in Martina D.

V teh devetih dneh skupnega druženja, sem si napolnil baterije za nadaljnji študij, ter bolje spoznali vsakega od nas.

Roman

 

 

Foto: KŠC Sinaj

 

 

Ko se spominjam našega izleta v južno Italijo mi najprej pride na misel druženje. Osem bolj ali manj znanih in različnih ljudi, ki se skupaj odpravi na počitnice. Malce je podobno resničnostnemu šovu - druščina, ki skupaj preživlja vse dni in ne more kar tako oditi pred koncem potovanja. Treba se je potruditi, razumeti, prilagoditi, treba je popuščati, sproti reševati konflikte in vztrajati. Vesela sem, da nam je uspelo in da smo preživeli res nepozabne in dragocene skupne trenutke smeha, utrujenosti, zabave, naveličanja, zaspanosti, užitka in radosti. Monika

 

 

Foto: KŠC Sinaj

 

 

Potovanje po Italiji je bilo zelo zanimivo. Mogoče sta bila prva dva in zadnja dva dneva malce bolj naporna, saj smo se vozili skoraj neprekinjeno, drugače pa je bilo bivanje v Apuliji zelo prijetno. Nastanjeni smo bili pri bratih jezuitih, ki so nas zelo toplo sprejeli. Od tam smo se potem vsak dan odpravili na kakšno novo zanimivo lokacijo. Začeli smo s morjem, kjer smo se vsi pridno okopali in potem nadaljevali s ogledom Barija, Brindisija in še mnogih drugih okoliških mest. V času potovanja se je med nami razvilo ali utrdilo prijateljstvo, ki smo ga imeli z drugimi člani odprave. Na kratko povedano imeli smo se lepo in komaj čakamo na naslednjo skupno potovanje.

Sandi

 

 

Foto: KŠC Sinaj

 

 

Študij, dom, prijatelji, prostočasne aktivnosti,... in še marsikaj drugega se znajde med našimi aktivnostmi, a le malokrat imamo čas zase. Čas si moramo samo vzeti in se prepustiti toku življenja in izlet v Južno Italijo je bil prav to.

Dogodivščine potovanja so okrepile in izpostavile naše lastnosti, ki so skupini omogočale skupno bivanje. Tako je vsak izmed nas daroval majhne delčke sebe in s tem rasel skupaj z drugimi.

 

 

Foto: KŠC Sinaj

 

 

Ob občudovanju sveta, narave in lepot sočloveka, ki so nam darovane, smo lahko odkrivali svojo majhnost in nemoč, če smo sami in veličino, ko je z nami On.

Zame je bilo potovanje dogodivščina spoznavanja sveta in sebe. Spoznavanje, da je darovanje nekaj kar povezuje naša življenja.

Martina D.

 

<<< nazaj