DUHOVNE VAJE V TIŠINI

3. januar 2007

"Božja beseda je svetilka na moji poti" je bil izhodiščni naslov osebno vodenih duhovnih vaj v tišini, ki so potekale od 26. - 30. decembra. Bolezen je skrčila naše vrste in tako se je le 8 udeležencev odpravilo na pot s to Svetilko. V teh prazničnih dneh je v naših mislih odmevalo še vse mogoče iz vsakdanjega življenja.



Kljub veliki želji, da bi se srečali sami s seboj in z Bogom, ni tako enostavno utihniti in prisluhniti. K temu nam je pomagala zunanja tišina, saj se nismo pogovarjali med seboj, obroki so potekali v tišini oz. ob glasbi. Zjutraj je s. Veronika Verbič dala navodila za molitev čez dan - običajno 4 svetopisemske odlomke, ob katerih so udeleženci molili, tj. gledali svoje življenje v luči Božje Besede. Vsak dan je bilo namenjeno pol ure za pogovor z eno od voditeljic, kakor si je kdo izbral na začetku, da bi skupaj pogledala, kako teče molitev, kako Bog nagovarja.

 

Kot sovoditeljica lahko rečem, da se je Bog čudovito dotikal src teh mladih in tudi manj mladih, da je prečiščeval srca tudi z bolečino in stisko. In da človeku sploh ni tako samoumevo sprejeti dejstva, da je ljubljen od Boga, da mu je dragocen, celo tako zelo, da je dal zanj svojega Sina. Eno lepših spoznaj je bil odgovor na vprašanje kaj pomeni, da sem odrešen? Odrešiti pomeni odvzeti, kar me bremeni, rešiti teže ... Bog to dela v življenju vsakega izmed nas, če mu dovolimo. To seveda ni enostavno, še posebej, ker se potem lahko življenje tako zelo spremeni, da ne znam več živeti brez tega bremena. A Bog nam prihaja naprosti s svojo ljubeznijo in darom miru, ki rodita ustvarjalnost in veselje do življenja.

 

s. Metka Vrabič

 

Foto: Grega Deržič


<<< nazaj