ČRNOMELJ NA POČITNICAH

27. september 2006

Komaj že čakam, da se potopim v slano vodo, poiščem rakce med skalami, ter se zagledam v galebe, ki neprestano letijo okrog nas. Teden hitro mine, a ni časa za žalovanje, da ga je že konec.

Naslednji dan skoraj odletim v Veržej, kjer s pevci in ministranti noro uživam. Ampak tudi teh pet dni ni več! Vsi se čudimo, kam so odšli. Končno malo oddiha doma. Naberem si novih moči, za duhovne vaje v Kanjem dolu. Prvič sem animatorka. Imam dobro skupino in se hitro navadim, da me vsi poslušajo. Spoznamo sveto Ivano Orleansko, ter se odločimo, da bomo svetniki kot ona. Seveda, »svetniki«. Za duhovnimi vajami me spet čaka morje. Z Jelko vsako jutro sediva na obali, ter opazujeva sončni vzhod. In že je tukaj šola. Počitnice so minile s svetlobno hitrostjo. Kmalu jih bom spet pogrešala.

Iva Banovec

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

 

Moje počitnice

 

Na morju sem počitnice začela,
plavat, potapljat sem se hitela.
Da morskega psa sem ujela,
to sanjala sem vsa vesela.

 

Ko od plavanja že riba sem postala,
sem na žgočem soncu obležala.
Ko doma sem končno pristala,
že sem se v Veržej podala.

 

Z zborom in ministranti smo šli,
postali še bolj opečeni vsi,
ko se kopali smo v termah Banovci –
modric polni od tobogana bili smo mi.

 

Zvečer pa nogomet so fantje igrali,
z domačini, ki teren so poznali,
a vseeno so jih naši zmagovali,
žog kar nekaj v gol so poslali.

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Jungle speed je igra za znoret,
to moraš pazit in hitet,
da totem moraš hitro prijet,
to postane ti vse na svet'.

 

Ko sem iz Veržeja se vrnila,
sem se na duhovne vaje napotila.
Kako je biti animator sem se učila
in z otroki vse možne reči postorila.

 

Kdo je Ivana Orleanska smo se učili,
da bila je zvesta Bogu in služila kralju smo ugotovili.
Zase in druge smo rožne vence molili,
v igri in pesmi Boga slavili in častili.

 

Na romanje k Svetemu Duhu smo tudi šli,
hodili smo dolgo, a še imeli moči,
da pekli smo hrenovke mi
in kralje iskali otroci so vsi.

 

Končno sem malo doma bila,
da se za šolo sem pripravila,
po stanovanju si pospravila
in se še enkrat na morje spravila.

 

Foto: Mladinska skupina Črnomelj

 

Ravno včeraj sem domov prispela,
z Ivo sem se noro dobro imela,
ko na kamnih in plaži sem z njo sedela
in jo zafrkavala, ko sem ji pesmice pela.

 

Zdaj bo konec prostih dni,
zdaj se že šola veseli,
da nas končno spet kaj pametnega nauči
in iz nas učenjake naredi.

 

Jelka Zupančič, 26.08.2006

<<< nazaj